8. vaje iz Matematične fizike 2
Table of Contents
1. Naloga xx (Prinčič 7.3)
Zanima nas hitrostni profil dolge cevi s polmerom \( R \), skozi katero teče nestisljiva tekočina z viskoznostjo \( \eta \).
- \( \nabla p = \frac{\Delta p}{L} \hat{e}_z \)
- \( \nabla p = \frac{\Delta p}{L} e^{\mathrm{i} \omega t} \hat{e}_z \)
Robni pogoj je \( \vec{v} (r = R) = 0 \). Hitrost ima komponento samo v \( z \) smeri, torej \( \vec{v} = v(r, t) \hat{e}_z \).
Navier-Stokesova enačba
\[ \rho \left( \frac{\partial \vec{v}}{\partial t} + \left( \vec{v} \cdot \nabla \right) \vec{v} \right) = - \nabla p + \eta \nabla ^2 \vec{v}, \]
se nam ob upoštevanju lastnosti tekočin (nestisljivost in viskoznost) preobrazi v
\begin{equation} \label{eq:1} \rho \frac{\partial \vec{v}}{\partial t} = - \left( \nabla p \right) \cdot \hat{e}_z + \eta \nabla ^2 v \end{equation}1.1. Točka a)
Iščemo hitrost po dolgem času, torej \( \frac{\partial \vec{v}}{\partial t} = 0 \).
1.2. Točka b)
Za b) zaradi znane časovne odvisnosti gradienta tlaka uporabimo nastavek \( v(r, t) = R(r) e^{\mathrm{i} \omega t} \). Navier-Stokes \ref{eq:1} postane nehomogena diferencialna enačba 2. reda
\begin{equation} \label{eq:2} \rho R \mathrm{i} \omega - \eta \nabla ^2 R= - \frac{\Delta p}{L} . \end{equation}Homogeni del diferencialne enačbe je Helmholtzova enačba
\[ \nabla ^2 R_H = \frac{\rho \mathrm{i} \omega}{\eta} R_H, \]
kjer je \( -k ^2 = \frac{\rho \mathrm{i} \omega}{\eta} \). Rešitev Helmholtzove enačbe je
\[ R_H (r) = A J_0 (kr) + B Y_0 (kr). \]
Rešitev nam ne divergira v izhodišču, torej je \( B = 0 \). Izrazimo sedaj \( k \)
\[ - k ^2 = \frac{\rho \mathrm{i} \omega}{\eta} \implies k = \pm \sqrt{\frac{\rho \omega}{\eta}} \sqrt{- \mathrm{i}}. \]
Koren od \( - \mathrm{i} \) lahko zapišemo v polarnim zapisom kot
\[ \sqrt{- \mathrm{i}} = \sqrt{e^{- \mathrm{i} \frac{\pi}{2}}} = e^{- \mathrm{i} \frac{\pi}{4}} = \frac{1}{\sqrt{2}} (1- \mathrm{i}). \]
Koeficient \( k \) je tako enak
\[ k = \pm \sqrt{\frac{\rho \omega}{2 \eta}} (1 - \mathrm{i}). \]
Zaradi identitet kot sta
\[ J_0 (x) = J_0 (-x) \text{ in } J_n (-x) = (-1)^n J_n (x), \]
ni važno ali izberemo pozitivno ali negativno vrednost \( k \). Zaradi ljubezni do sebe izberemo pozitiven \( k \).
Izračunajmo še partikularno rešitev \( R_P \). Nehomogeni del enačbe je neodvisen od \( r \), kar pomeni, da želimo enako odvisnost imeti tudi pri funkcijah od \( R_P \). Torej bo partikularna rešitev
\[ R_P = \mathrm{i} \frac{\Delta p}{ L \rho \omega} \]
Splošna rešitev enačbe \ref{eq:2} je
\[ R(r) = A J_0 (kr) + \mathrm{i} \frac{\Delta p}{L \rho \omega} . \]
Preko robnega pogoja \( v(r = R) = 0 \) določimo, da je \( A = - \frac{\mathrm{i} \Delta p }{L \rho \omega J_0 (kR)} \). Končna rešitev je
\[ v(r, t) = - \mathrm{i} \frac{\Delta p}{L \rho \omega} \left( \frac{J_0 (kr)}{J_0 (k R)} - 1 \right) e^{\mathrm{i} \omega t} \]
1.3. Limite
Opazujemo rešitve za majhne \( \omega \). Besslovo funkcijo lahko razvijemo v vrsto
\begin{equation} \label{eq:3} J_0 (x) = 1 - \frac{x ^2}{4} + o \left( x ^4 \right). \end{equation}Lahko tudi pogledamo, kakšne morajo biti vrednosti za majhne \( \omega \). Zaradi korenske premosorazmernosti sledi
\[ \left| k r \right| \ll 1, \]
iz česar sledi
\[ \sqrt{\frac{\omega \rho}{\eta}} R \ll 1 \implies \ \omega \ll \frac{\eta}{\rho R ^2}. \]
Hitrost pa je ob upoštevanju razvojev enaka
\begin{align*} v(r, t) &= - \mathrm{i} \frac{\Delta p}{L \rho \omega} e^{\mathrm{i} \omega t} \left( \frac{1 - \frac{k ^2 r ^2}{4}}{1 - \frac{k ^2 R ^2}{4}} - 1 \right) \\ &= - \mathrm{i} \frac{\Delta p}{ L \rho \omega} e^{\mathrm{i} \omega t} \left[ \left( 1- \frac{k ^2 r ^2}{4} \right) \left( 1 + \frac{k ^2 R ^2}{4} \right) - 1 \right] \end{align*}Pri razvoju v vrsto \ref{eq:3} smo šli zgolj do 2. reda. Zmnožek v zgornji vrsti pa nam bo dal člen s \( k ^4 \), ki ga zanemarimo. Če bi ga želeli upoštevati, bi morali pri \ref{eq:3} upoštevati četrti red. Torej
\begin{align*} v(r, t) &= - \mathrm{i} \frac{\Delta p}{L \rho \omega} e^{\mathrm{i} \omega t} \left( 1 + \frac{k ^2}{4} \left[ R ^2 - r ^2 \right] - \cancel{\frac{k ^4 R ^2 r ^2}{16}} - 1 \right) \\ &= \frac{\Delta p}{4 \eta L} e^{\mathrm{i} \omega t} \left( r ^2 - R ^2 \right) \end{align*}Za velike \( \omega \) bo veljalo
\[ \omega \gg \frac{\eta}{\rho R ^2}. \]
Upoštevamo asimptoto za velike \( \omega \)
\[ J_m (x) \approx \sqrt{\frac{2}{\pi x}} \cos \left( x - \frac{1}{2} m \pi - \frac{\pi}{4} \right) . \]
Hitrost zapišemo torej
\[ v(r, t) = - \mathrm{i} \frac{\Delta p}{L \rho \omega} e^{\mathrm{i} \omega t} \left[ \sqrt{\frac{R}{r}} \frac{\cos \left( kr - \frac{\pi}{4} \right)}{\cos \left( k R - \frac{\pi}{4} \right)} - 1 \right] . \]
Zaradi \( \omega \gg 1 \) velja tudi \( kr \sim k R \) in posledično bo \( \sqrt{\frac{R}{r}} \approx 1 \). Kosinus lahko zapišemo kot vsoto polarnih števil
\[ \cos \left( x + \mathrm{i} y \right) = \frac{1}{2} \left[ e^{\mathrm{i} (x + \mathrm{i} y)} + e^{- \mathrm{i} (x + \mathrm{i} y)} \right] \underset{\left| y \right| \gg 1}{\approx} \frac{1}{2} \begin{cases} e^{\mathrm{i} x - y} &; y < 0 \\ e^{\mathrm{i} x + y} &; y > 0 \end{cases} \]
Torej bo \( y = \mathrm{Im} k R = \sqrt{\frac{\omega \rho}{2 \eta} R} < 0 \)
Iz tega sledi rešitev v limiti, ki je ravno v nasprotni fazi od toka
\[ v(r, t) = - \mathrm{i} \frac{\Delta p}{L \rho \omega} e^{\mathrm{i} \omega t} \left( \frac{\exp \left\{ \mathrm{i} \left( \sqrt{\frac{\rho \omega}{2 \eta}} r - \frac{\pi}{4}\right) + \sqrt{\frac{\rho \omega}{2 \eta} r} \right\}}{\exp \left\{ \mathrm{i} \left( \sqrt{\frac{\omega \rho}{\eta}} R - \frac{\pi}{4} \right) + \sqrt{\frac{\omega \rho}{2 \eta} R} \right\} - 1} \right) \]
2. Helmholtzova enačba v sferičnih koordinatah
Rešujemo Helmholtzovo enačbo oblike
\[ \nabla ^2 u + \lambda u = 0. \]
Enačbo rešujemo s pomočjo separacijo spremenljivk
\[ u(r, \phi, \theta) = R(r) \Theta(\theta) \Phi(\phi) = R (r) Y(\theta, \phi), \]
kjer \( \phi \in [0, 2\pi) \) in \( \theta \in [0, \pi] \) na celi sferi. Laplaceov operator zapišemo v sferičnih koordinatah
\[ \nabla ^2 u = \frac{1}{r ^2} \frac{\partial }{\partial r} \left( r ^2 \frac{\partial u}{\partial r} \right) - \frac{L ^2}{r ^2} u \]
in je
\[ L ^2 = - \frac{1}{\sin \theta} \frac{\partial }{\partial \theta} \left( \sin \theta \frac{\partial }{\partial \theta} \right) - \frac{1}{\sin ^2 \theta} \frac{\partial ^2 }{\partial \phi ^2}. \]
Za sferične harmonike velja
\[ L ^2 Y = l (l + 1) Y \]
Enačbe azimutalnega dela je
\[ \Phi''= - m ^2 \Phi, \]
katere rešitve so
\[ \Phi_m = \begin{cases} A \cos (m \phi) + B \sin (m \phi) &; m > 0 \\ A + B \phi &; m = 0. \end{cases} \]
Na celi sferi \( m \) zasedajo vrednosti \( 0, 1, \ldots, \).
Za \( \theta \) uvedemo spremenljivko \( t = \cos \theta \) in rešujemo diferencialno enačbo
\[ \frac{\mathrm{d} }{\mathrm{d} t} \left[ \left( 1 - t ^2 \right) \frac{\mathrm{d} }{\mathrm{d} t} \right] \Theta + \left[ l (l + 1) - \frac{m ^2}{1 - t ^2} \right] \Theta =0 \]
in rešitev je
\[ \Theta_{l, m} (\theta) = A P_l^m (\cos \theta) + B Q_l^m (\cos \theta), \]
kjer \( l \) zaseda vrednosti \( 0, 1, 2, \ldots \) in \( m = 0, 1, \ldots, l \) na celi sferi. Vsi \( \theta \) divergirajo v \( \cos \theta = \pm 1 \).
Enačba radialnega dela je
\[ \frac{1}{r ^2} \frac{\mathrm{d} }{\mathrm{d} r} \left( r ^2 \frac{\mathrm{d} R}{\mathrm{d} r} \right) + \lambda R - \frac{l(l + 1)}{r ^2} R = 0 \]
Imamo tri možne rešitve
\( \lambda = 0 \), potem je rešitev
\[ R_l (r) = A r^l + B r^{- (l + 1)} \]
\( \lambda = k ^2 \) so rešitve
\[ R_l (r) = A j_l (kr) + B y_l (kr), \ j_l (x) = \sqrt{\frac{\pi}{2 x}} J_{l + \frac{1}{2}} (x) \]
in velja
\[ j_0 (x) = \frac{\sin x}{x}, \ y_0 (x) = - \frac{\cos x}{x} \]
\( \lambda = - k ^2 \) so rešitve
\[ R_l (r) = A i_l (kr) + B k_l (kr) \]
in velja
\[ i_0 (x) = \frac{\mathrm{sinh} x}{x} , \ k_0 (x) = \frac{e^{- x}}{x} \]
2.1. Naloga yy (Prinčič 7.4)
Opazujemo ohlajanje krogle s temperaturo \( T_1 \). Temperatura okolice je \( T_0 \).
Rešujemo difuzijsko enačbo
\[ D \nabla ^2 T = \frac{\partial T}{\partial t}, \]
z robnim pogojem \( T(r = R, t) = T_0 \) in začetnim pogojem \( T(r, t = 0) = T_0 \).
Za reševanje uporabimo nastavek, ki nam homogenizira robni pogoj
\[ T = \tau (t) R(r) + T_0, \]
ki nam da diferencialno enačbo
\[ \frac{\nabla ^2 R}{R} = \frac{1}{D} \frac{\dot{\tau}}{\tau} = - k ^2 \]
Rešitve časovnega dela je eksponento padanje
\[ \tau(t) = A e^{- k ^2 D t}. \]
Enačba radialnega dela je
\[ \nabla ^2 R = - k ^2 R, \]
katere rešitve so, kakor vidimo v delu s teorijo
\[ R(r) = B j_0 (kr) + C y_0 (kr). \]
Rešitev nam v izhodišču ne divergira, torej bo \( C = 0 \), saj \( y_0 \) divergirajo. Rešitve radialnega dela ob upoštevanju definicije \( j_0 \) iz teorije je
\[ R(r) = B \frac{\sin (kr)}{kr} \]
Upoštevajmo robni pogoj \( T(r = R, t) = T_0 \), da dobimo enačbo
\[ A e^{- k ^2 D t} \frac{\sin (k R)}{kR} + T_0 = T_0 \implies \ k = \frac{n \pi}{R}, \ n \in \mathbb{Z}^+ \]
Rešitev torej zapišemo kot vrsto
\[ T(r, t) = \sum\limits_{n = 1}^{\infty} \hat{A}_n \frac{\sin \left( \frac{n \pi}{R} r \right)}{\frac{n \pi}{R} r} e^{- \left( \frac{n \pi}{R} \right) ^2 D t} + T_0 \]
Za določitev koeficienta \( \hat{A} \) uporabimo še začetni pogoj \( T(r, t = 0) = T_1 \) in dobimo enačbo
\[ T_1 - T_0 = \sum\limits_{n = 1}^{\infty} \hat{A}_n j_0 (k_n r). \]
Uporabimo skalarni produkt v sferičnih koordinatah
\[ \left( T_1 - T_0 \right) \int\limits_0^R j_0 (k_{n'} \cdot r) r ^2 \, \mathrm{d} r = \hat{A}_m \int\limits_0^R \left( j_0 (k_{n'} r) \right) ^2 r ^2 \, \mathrm{d} r. \]
Izrazimo koeficient \( \hat{A} \) in upoštevamo definicijo \( j_0 (x) \), da dobimo
\[ \hat{A}_n = \frac{(T_1 - T_0) \int\limits_0^R \frac{\sin (k_{n'} r)}{k_{n'} r} r ^2 \, \mathrm{d} r}{\int\limits_0^R \frac{\sin ^2 (k_{n'} r)}{k_{n'} ^2 r ^2} r ^2 \, \mathrm{d} r} = (T_1 - T_0) \frac{- \left( -1 \right)^n n \pi}{\frac{1}{2} n \pi} = 2 \left( -1 \right)^{n + 1} (T_1 - T_0) \]
Celotna rešitev je tako
\[ T(r, t) = \sum\limits_{n = 1}^{\infty} 2 \left( - 1 \right)^{n + 1} (T_1 - T_0) \frac{\sin \left( \frac{n \pi}{R}r \right)}{\left( \frac{n \pi}{R}r \right)} \exp \left\{ - \left( \frac{n \pi}{R} \right) ^2 D t \right\} + T_0 \]
Za čas \( t = 0 \) je vrsta dobro definirana v srednjem (lokalni členi bodo konvergirali). Za \( t > 0 \) bodo členi eksponentno zadušeni in takrat vrsta absolutno konvergira.
Do take konvergence (v srednjem) pride takrat, ko imamo nezvezne začetne pogoje.
2.2. Naloga zz (Prinčič 7.5)
Imamo tanko polsfero, ki se dotika ravnine s temperaturo \( T_0 \). Začetna temperatura polsfere je \( T_1 \).
Rešujemo difuzijsko enačbo
\begin{equation} \label{eq:4} D \nabla ^2 T = \frac{\partial T}{\partial t} \end{equation}z robnimi pogoji \( T \left( \theta = \frac{\pi}{2}, t \right)= T_0 \) in začetnim pogojem \( T \left( \theta, t = 0 \right)= T_1 \).
Problem bomo reševali s separacijo spremenljivk, ki nam hkrati uredi še težave z robnim pogojem
\[ T = T_0 + \Theta(\theta) \tau (t). \]
Nastavek vstavimo v enačbo \ref{eq:4} in nam preostane enačba
\[ \frac{\nabla ^2 \Theta}{\Theta} = \frac{1}{D} \frac{\dot{\tau}}{\tau} = - \lambda \]
Časovni del ima enačbo
\[ \frac{\dot{\tau}}{\tau} = - \lambda D, \]
z eksponentno rešitvijo
\[ \tau(t) = A e^{- \lambda D t} . \]
Kotni del ima enačbo
\[ \nabla ^2 \Theta = - \lambda \Theta. \]
Enačbo lahko napišemo z operatorjem vrtilne količine, kakor smo povedali v teoretičnem delu višje gor. Enačba je torej
\begin{equation} \label{eq:5} -\frac{L ^2}{R ^2} \Theta = - \lambda \Theta. \end{equation}Ker nimamo kotne odvisnosti za \( \phi \), bodo rešitve samo navadni Legendrovi polinomi
\[ \Theta(\theta) = A P_l (\theta) + B Q_l (\theta). \]
Vemo pa tudi, da velja identiteta
\[ L ^2 \Theta = l (l + 1), \]
ki jo uporabimo v modificirani enačbi za kot \ref{eq:5}
\[ \frac{- l (l + 1)}{R ^2} \Theta = -\lambda \Theta \implies \ \lambda = \frac{l (l + 1)}{R ^2} \]
Zaradi divergence v \( \cos \theta = - 1 \) je koeficient \( A = 0 \) in nam preostane samo
\[ \Theta (\theta) = B P_l (\cos \theta) . \]
Nahajamo se na polsferi, kar pomeni, da ne poznamo, katere vrednosti \( l \)-jev pridejo v poštev. Te vrednosti bomo dobili iz robnih pogojev
\[ T_0 = T_0 + \tau B P_l (0) \implies \ P_l (0) = 0 . \]
Ničle tega Legendrovega polinoma so lihi \( l = 1, 3, 5, \ldots \).
Splošna rešitev je tako
\[ T = T_0 + \sum\limits_{l = 1,3,5, \ldots}^{\infty} C_l P_l (\cos \theta) \exp \left\{ - \frac{l(l + 1)}{R ^2} D t \right\}. \]
Upoštevamo še začetni pogoj ter definicijo skalarnega produkta
\begin{align*} T_1 - T_0 &= \sum\limits_{l = 1}^{\infty} C_l P_l (\cos \theta) && \left/ \int\limits_0^1 P_l (\cos \theta) \, \mathrm{d} \cos \theta \right. \\ (T_1 - T_0) \int\limits_0^1 P_l (\cos \theta) \, \mathrm{d} (\cos \theta) &= C_l \int\limits_0^1 P_l ^2 (\cos \theta) \, \mathrm{d} \cos \theta \end{align*}Vrednosti, ki jih \( l \) zaseda so lihe - torej so tudi Legendrovi polinomi v naši vrsti lihi.
Če vzamemo sodo funkcijo na sodem intervalu \( [-1, 1] \), integral lahko zapišemo kot dvakratni integral po intervalu \( [0, 1] \). Za lihe funkcije pa je potem integral po intervalu \( [0, 1] \) ravno polovica integrala po intervalu \( [-1, 1] \).
Poznamo identiteto
\[ \int\limits_{-1}^1 P_l ^2 (\cos \theta) \, \mathrm{d} (\cos \theta) = \frac{2}{(2l + 1)} \]
Iz tega sledi, da je koeficient enak
\[ C_l = (2l + 1) (T_1 - T_0) \int\limits_0^1 P_l (\cos \theta) \, \mathrm{d} \cos \theta \]
2.3. Naloga ww the_power_of_sturm_liouvile
Imamo sfero s polmerom \( R \), ki ima v ekvatorialni ravnini grelec z močjo \( P \). Zunaj sfere je temperatura \( T_0 \). Iščemo stacionarno rešitev difuzijske enačbe.
Iščemo stacionarno rešitev, torej velja \( \frac{\partial T}{\partial t} = 0 \). Od difuzijske enačbe nam torej ostane samo krajevni del in izvori
\[ \nabla ^2 T = - \frac{q}{\lambda}. \]
Izvor je po definiciji \( q = \frac{\mathrm{d} P}{\mathrm{d} V} \). Naš grelec se nahaja v ekvatorialni ravnini sfere, kar pomeni, da se poslužimo \( \delta (z) \) funkcije.
Zapišemo torej
\[ q = \frac{\mathrm{d} P}{\mathrm{d} V} = C \delta(z) = C \delta \left( r \cos \theta \right). \]
Konstantno \( C \) določimo tako, da pointegriramo po volumnu krogle, saj vemo, da je celotna moč po volumnu krogle samo naš grelec z močjo \( P \).
\begin{align*} P &= C \int\limits_V^{} \delta \left( r \cos \theta \right) \, \mathrm{d} V \\ &= C \int\limits_0^R \int\limits_{-1}^1 \int\limits_0^{2 \pi} \delta \left( r \cos \theta \right) r ^2 \cos \theta \, \mathrm{d} r \, \mathrm{d} \cos \theta \, \mathrm{d} \phi \\ &= C \int\limits_0^R \int\limits_{-1}^1 r ^2 \frac{\delta \left( r \cos \theta \right)}{r} \, \mathrm{d} (\cos \theta) \, \mathrm{d} r \\ &= 2 \pi C \frac{R ^2}{2} \implies C = \frac{P}{\pi R ^2} \end{align*}Rešujemo Poissonovo enačbo
\[ \nabla ^2 T = - \frac{P}{\pi R ^2 \lambda} \delta \left( r \cos \theta \right) \]
z nastavkom, ki nam tudi homogenizira naše robne pogoje.
\[ T = \sum\limits_{n = 1}^{\infty} \sum\limits_{l = 0}^{\infty} c_{n, l} j_l \left( \xi_n^{(l)} \frac{r}{R} \right) P_l \left( \cos \theta \right) + T_0 \]
(glej predavanja)
Nastavek vstavimo v difuzijsko enačbo
\[ \sum\limits_n^{} \sum\limits_l^{} c_{n, l} \nabla ^2 \left( j_l \left[ \xi_n^{(l)} \right] P_l (\cos \theta) \right) = - \frac{P}{\pi R ^2 \lambda} \delta \left( r \cos \theta \right). \]
Uporabimo eno fino zadevo Poissonove rešitve, da velja \( \nabla ^2 u = - \lambda u \) - odvod nam poda lastne vrednosti. Nastavek tako postane
\[ \sum\limits_n^{} \sum\limits_l^{} c_{n, l} \left( \frac{\xi_n^{(l)}}{R} \right) ^2 j_l \left( \frac{\xi_n^{(l)}}{R} r \right) P_l (\cos \theta) = - \frac{P}{\pi R ^2 \lambda} \delta (r \cos \theta) \]
S pomočjo skalarnega produkta lahko izračunamo
\begin{align*} -c_{n, l} \left( \frac{\xi_n^{(l)}}{R} \right) ^2 \int\limits_0^R \int\limits_{-1}^1 j_l ^2 \left( \xi_n^{(l)} \frac{r}{R} \right) P_l ^2 \left( \cos \theta \right) r ^2 \, \mathrm{d} r \, \mathrm{d} (\cos \theta) &= - \frac{P}{\pi R ^2 \lambda} \int\limits_0^R \int\limits_{-1}^1 \frac{\delta (r \cos \theta)}{r} r ^2 j_l \left( \xi_n^{(l)} \frac{r}{R} \right) P_l (\cos \theta) \, \mathrm{d} r \, \mathrm{d} (\cos \theta) \\ &= - \frac{P}{\pi R ^2 \lambda} P_l (0) \int\limits_0^{R} j_l \left( \xi_n^{(l)} \frac{r}{R} \right) \, \mathrm{d} r \end{align*}Iz tega lahko sedaj izrazimo koeficiente
\[ C_{n, l} = \frac{P (2l + 1)}{2 \pi \lambda \left( \xi_n^{(l)} \right) ^2} P_l (0) \frac{\int\limits_0^R r j_l \left( \xi_n ^{(l)} \frac{r}{R} \right) \, \mathrm{d} r }{\int\limits_0^R r ^2 j_l ^2 \left( \xi_n ^{(l)} \frac{r}{R} \right) \, \mathrm{d} r} \]
2.3.1. Poseben primer
Za \( \delta \) funkcijo, ki se nahaja v volumnu, zmeraj velja
\[ \iiint\limits_{\mathbb{R} ^3}^{} f \left( \vec{r} \right) \partial_S \,\mathrm{d } ^3 \vec{r} = \iint\limits_S^{} f \left( \vec{r} \right) \,\mathrm{d} ^2 S. \]
Specifično za naš primer
\begin{align*} \iiint\limits_{\mathbb{R} ^3}^{} f \left( \vec{r} \right) \delta_S r_s ^2 \, \mathrm{d} r_s \, \mathrm{d} \phi \,\mathrm{d } (\cos \theta) = \int\limits_0^R \int\limits_0^{2\pi} f \left( \vec{r} \right) r \, \mathrm{d} r \, \mathrm{d} \phi \end{align*}Tem integralom se reče \( \delta \) funkcije površine. Več je na voljo v Križaničevi knjigi Parcialne diferencialne enačbe.
2.4. Naloga kk
Imamo sfero s polmerom \( R \) in toplotno prevodnostjo \( \lambda_k \). Sfero obdamo z lakom toplotne prevodnosti \( \lambda_l \) majhne debeline \( d \). Temperatura okolice je \( T_0 \). Temperatura sfere je ob času \( t = 0 \) enaka \( T_1 \).
Rešujemo difuzijsko enačbo
\[ D \nabla ^2 T = \frac{\partial T}{\partial t} \]
z začetnim pogojem \( T(t = 0) = T_1 \).
Toplotni tok skozi lak je zaradi majhne debeline enak
\[ j_l = \lambda_l \cdot\frac{ \Delta T}{d} = \lambda_l \frac{T_0 - T_{(r = R)}}{d} \]
Tok, ki gre skozi stranico krogle, mora biti enak toku skozi lak, kar nam poda naš robni pogoj
\[ \left. \lambda_k \partial_r T \right|_{r = R} = \lambda_l \frac{T_0 - T(r = R)}{d} \]
Robni pogoj še zmeraj precej enostavno homogeniziramo z nastavkom
\[ T(r, t) = R(r) \tau(t) + T_0. \]
Nastavek vstavimo v difuzijsko enačbo in dobimo
\[ \frac{\nabla ^2 R}{R} = \frac{1}{D} \frac{\dot{\tau}}{\tau} = - k ^2 \]
Rešitev časovnega dela je eksponentno pojemanje
\[ \tau(t) = A \cdot e^{- D k ^2 t}. \]
Radialni del je neodvisen od kotov, kar pomeni, da je \( m = l = 0 \). Po teoretičnem uvodu so rešitve torej samo
\[ R(r) = A j_0 (kr) + B y_0 (kr). \]
Člen \( B = 0 \), saj divergira v izhodišču. V robne pogoje torej vstavimo \( R(r) = A j_0 (kr) \) in dobimo
\[ \lambda_k \tau A j_0 ' (kR) k = \lambda_l \left( - \frac{A j_0 (kR) \tau}{d} \right). \]
Upoštevamo definicijo \( j_0 (x) = \frac{\sin x}{x} \), ki jo vstavimo v enačbo, kjer smo še pokrajšali časovne komponente.
\[ \lambda_k \left( \frac{\cos (kR)}{kR} - \frac{\sin (kR)}{(kR) ^2} \right)k = - \lambda_l \frac{\sin (kR)}{kR d} \]
Enačbo delimo s \( \cos (kR) \) in uvedemo spremenljivko \( \xi = kR \)
\[ \lambda_k \left( \frac{1}{\xi} - \tan (\theta) \frac{1}{\xi ^2} \right) \frac{\xi}{R} = - \lambda_l \tan (\xi) \frac{1}{\xi d} \]
Dobili smo transcendentno enačbo
\[ \tan (\xi) \left( \frac{\lambda_l}{ \lambda_k} \frac{R}{d} - 1 \right) = \xi. \]
Uvedemo spremenljivko \( \alpha = \frac{\lambda_l }{\lambda_k} \frac{R}{d} \), ki ji pravimo snovna konstanta.
Rešitve enačbe
\begin{equation} \label{eq:6} \tan (\xi) \left( \alpha - 1 \right) = \xi, \end{equation}so \( \xi_n \) za \( n = 1, 2, \ldots \) in rešitev je
\[ T(r, t) = \sum\limits_{n = 1}^{\infty} A j_0 \left( \xi_n \frac{r}{R} \right) \exp \left\{ - D \left( \xi \frac{r}{R} \right) ^2 t \right\} + T_0 \]
Upoštevamo še začetni pogoj \( T( t= 0 ) = T_1 \)
\[ T_1 - T_0 = \sum\limits_{n = 1}^{\infty} A j_0 \left( \xi_n \frac{r}{R} \right). \]
\( \xi_n \) sicer niso ničle \( j_0 \), ampak nam Sturm-Liouvilleov izrek nam pove, da so rešitve enačbe \ref{eq:6} ortogonalne med seboj v danem skalarnem produktu. Pomembno: robni pogoji morajo biti tipa Sturm-Liouville.
\[ \int\limits_{}^{} (T_1 - T_0) j_0 \left( \xi_n \frac{r}{R} \right) r ^2 \, \mathrm{d} r = A_n \int\limits_{}^{} j_0 ^2 \left( \xi_n \frac{r}{R} \right) r ^2 \, \mathrm{d} r \]