Rac 2024/04/15

Razlaga kode od prejšnjič, ker Žunkovič nej več zaspan.

Če imamo večje število, npr. študentov, jih lahko dam v tabelo, kar ni dobro, saj če je tabela dolga 10k znakov, ga je potrebno najprej najti.

Objekt definiramo z razredi, vsaka instanca razreda pa je objekt. Obstaja tudi funkcijsko programiranje. Objekti imajo dedovanje, kjer lahko objekte nižjega reda uporabimo za definicijo objektov višjega reda.

Določeni programerski jeziki kot npr. Java ali C++ imajo tudi uporabniku skrite atribute, medtem ko ima Python javno dostopne vse atribute (glej Medusa HybridFill class).

Funkcije znotraj razreda se imenujejo metode in prvi parameter te funkcije je instanca objekta, ki se bo kreiral, označimo ga s self.

Posebne metode imajo ime oblike ime in so vnaprej določene, kaj pa metoda naredi, pa določi uporabnik (npr. __repr__, __str__, __init__). Funkcija __init__ vrne objekt, ki ga kreira in ne potrebuje return stavka (vrne pa self).

Če želimo v uporabniku povedati, da je atribut skrit, pred ime atributa dodamo podčrtaj self._stevilo = 4.

Poleg posebnih, imamo še navadne metode, potem imamo še statično metodo označeno z @staticmethod, kjer je metoda enaka kakor zunaj razreda in ne sprejme self parametra.

Četrta posebna metoda je metoda razreda, ki se nanaša na razred sam (in ne na specifične instance).

Definiramo pomnilnik na začetku in ga potem dodamo v __init__ metodi v pomnilnik. Razredno metodo definiramo z @classmethod.

class House:
    def __init__(self, price):
        self._price = price
@property
def price(self):
    return self.price

@price.setter
def price(self, new_price):
    if new_price > 0 and isinstance(new_price, float):
        self._price = new_price
    #else

@price.deleter
def price(self):
    del self._price